V Krtini poziv neozaveščenim lastnikom svojih ljubljenčkov

Krajevna skupnost Krtina se je tudi letos odzvala na vabilo Občine Domžale in z njeno pomočjo izvedla čistilno akcijo. Tokrat nam je bilo naklonjeno tudi vreme. Pridni šolarji in otroci iz vrtca so se čiščenja okolice šole in vrtca lotili že v petek, drugi pa smo si za to rezervirali sobotno dopoldne. Po dveh letih dežja smo se končno lahko zbrali v suhem, razdelili rokavice, vreče, sendviče in vode ter se dogovorili, kam se bo kdo odpravil. Skupinice po dva tri ali celo več članov smo se podale ob cestah, jarkih in vodah, kjer smo našli nemalo odpadkov. Vsako leto znova nas preseneti, koliko stvari leži na tleh, ki tja ne sodijo – od nešteto cigaretnih ogorkov pa vse do razbitih ogledal in plastenk. Ob tej priložnosti smo s skupnimi močmi vse to pobrali, spravili v vreče in odnesli v kontejnerje na zbirnih mestih. Za en dan smo imeli ne samo najlepše krajevne skupnosti v občini, pač pa tudi najčistejšo. Zdaj je od nas odvisno, kako dolgo bo to trajalo. Skupaj se moramo truditi za ohranjanje čiste okolice in drug drugega spodbujati k ozaveščenemu ravnanju z odpadki.

Na žalost smo ob pobiranju odpadkov naleteli tudi na veliko pasjih iztrebkov, ki ne spadajo ne v kontejnerje in ne na travo. Pobiranje kakcev za pasjimi ljubljenčki je dolžnost vsakega lastnika, naj ga kužek odvrže na cesti ali pa na polju. Vrečko je treba odvreči v za to namenjene koše in ne v grmovje. Kakor se moramo truditi za pravilno ravnanje z odpadki, moramo biti tudi skrbni pri pospravljanju iztrebkov.

Izzivov torej ne manjka. Živimo na čudovitem koščku sveta in naša naloga je, da zanamcem predamo vsaj takega, če ne še lepšega, kot smo ga sami prejeli.

Eva Žerjav

V Zalogu jo je zagodel traktorist, Kokošnjani prešerno razpoloženi

V zadnjih letih je angažiranost naših mladostnikov, z redkimi izjemami, upadla. Ena od izjem so Kepčevi otroci, ki pod budnim očesom ata Vinkota še vedno aktivno sodelujejo. Čistilna akcija ni namenjena le čiščenju, temveč tudi spoznavanju zanimivosti, za kar kot vedno poskrbi Vinko. Tokrat mi je pokazal edini naravni vodni sifon na Gorenjskem.

Za nekaj nepričakovanega stresa je poskrbel traktorist, ki se je po očiščeni cesti vzvratno zapeljal in pustil za seboj precej blata – ravno v trenutku, ko smo z zadovoljstvom občudovali opravljeno delo. Kasneje se je opravičil, saj ni vedel, da poteka čistilna akcija, le nekoliko nenavadno se mu je zdelo, da ga vsi tako pozorno opazujemo. Pod strokovnim vodstvom Tanje so se nato nekateri znova zagnali in očistili preostale ostanke zemlje na cestišču.

Kot je že v navadi, smo Kokošnjani in Založani tradicionalno zaključili pri Sokliču. Hvala obema Francijema za prijazno pogostitev!

Aleksander Sokler

več slik na fb