Ali smo ponosni, da imamo svojo državo?

Ko v teh prazničnih dneh potujem skozi vasi v naši krajevni skupnosti pogrešam zastave, zastave, ki predstavljajo pripadnost nekoga nekomu.

Ali se sramujemo, da smo Slovenci?
Vem, da je vprašanje provokativno, ker bi velika večina odgovorila: “NE, ponosni smo da smo Slovenci.” Ampak po tem odgovoru se poraja drugo logično vprašanje: “Zakaj pa tega ne pokažemo?”. Tudi na to ni težko odgovoriti, če ste le malo spremljali radijski program v zadnjem času. Vsi se zgovarjajo na državo, predsednika, parlament, politiko, v glavnem na trenutno stanje v državi, ki ni ravno cvetoče. Ampak, saj nam je šlo tudi že bolje, pred leti v tako imenovanih časih debelih krav, pa še vedno velika večina nima doma slovenske zastave, čeprav bi vas danes nakup preko spleta stal 18,35 €. Kar pomeni, da bi morali vsako leto odkar smo neodvisni privarčevati okoli 92 centov. Ja, še 1€ ne. Iz tega sledi, da denar ni ravno vzrok, zakaj na naših domovih ob državnih praznikih ne visijo zastave. Se pravi, da prst zopet usmerimo v državo, parlament, politike …, ampak, saj zastava ne predstavlja njih ampak nas. Nas, ki smo se pred 20 leti odločili, da želimo svojo neodvisno državo, državo vseh nas, ki smo ponosni da smo Slovenci in za to smo bili pripravljeni tudi svoje življenje dati. A danes, po 20 letih pa še zastave ne izobesimo in vsem, tudi tujcem ne pokažemo, da smo tod okoli Slovenci doma.

Ob pisanju tega članka, mi je prišel na misel znameniti stavek 35 predsednika ZDA  John F. Kennedy-ja ” Ne sprašujte kaj lahko država naredi za vas, vprašajte se kaj lahko vi naredite za državo“.

V skladu z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05-UPB), ki določa dela proste dneve in praznike v Republiki Sloveniji, in v skladu z Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94), ki določa kdaj oz. na kakšnih objektih je zastava RS stalno izobešena (12., 13. in 14. člen), se zastava RS izobesi na poslopjih, v katerih so uradni prostori državnih organov, organov lokalnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih ob naslednjih praznikih:

• 8. februar – Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik;

• 27. april – dan upora proti okupatorju;

• 1. in 2. maj – praznik dela;

• 25. junij – dan državnosti;

• 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (ni dela prost dan);

• 15. september – dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan);

• 23. november – dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan);

• 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.

Zastave RS se ne izobeša na naslednja praznika:

• 1. in 2. januar – novo leto;

• 1. november – dan spomina na mrtve.

Zastave RS se prav tako ne izobeša na dela proste dneve, ki so:

• velikonočna nedelja in ponedeljek;

• binkoštna nedelja;

• 15. avgust – Marijino vnebovzetje;

• 31. oktober – dan reformacije;

• 25. december – božič.

Zastava RS je lahko izobešena tudi ob različnih pomembnih dogodkih – prireditvah, srečanjih, javnih shodih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, ob praznikih lokalnih skupnosti,…

Zastava RS se praviloma izobesi na dan pred praznikom oz. delovni dan pred praznikom in se umakne naslednji dan po prazniku oz. najkasneje prvi delovni dan po prazniku ali po prenehanju razlogov za izobešanje, če ni po predpisih dovoljeno stalno izobešanje.

Zastava RS je lahko stalno izobešena za označevanje poslopij, v katerih so sedeži ministrstev ali drugih državnih organov in organov lokalnih skupnosti.

V skladu z Uredbo o uporabi zastave in himne EU v RS  je zastava EU (Uradni list RS, št. 38/04) lahko stalno izobešena ob zastavi RS tudi na poslopjih organov lokalnih skupnosti, tako da si zastave sledijo – zastava EU, zastava RS in zastava lokalne skupnosti.

• zastava RS se izobeša poleg kakšne druge zastave tako, da je gledano od spredaj , vedno izobešena na levi strani; izjemoma sme biti na zastava RS na desni strani zastave tuje države ali mednarodne   organizacije, kadar je ta zastava izobešena ob uradnem obisku voditelja tuje države oz. pooblaščenega predstavnika mednarodne organizacije;

• če je zastava RS izobešena skupaj z dvema ali več drugimi zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo RS postavljen pred drogovi teh zastav;

• če je zastava RS izobešena skupaj z dvema drugima zastavama, mora biti zastava RS v sredini.

• ko je zastava izobešena na navpičnem, poševnem ali vodoravnem drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po naslednjem vrstnem redu – bela, modra, rdeča; grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu ob drogu;

• kadar je zastava izobešena navpično na drogu, položena ali se jo nosi v vodoravni legi, mora biti, gledano od spredaj, bela barva na levi strani in grb v levem zgornjem delu zastave.